FireStats error : FireStats: Unknown commit strategy
Izdelki delavnic

Objave s ključno besedo ‘hoja’

13.3.2010 gremo na naslednji pohod

Mengeška koča na Grbavici

Sedaj prihaja zadnji čas za prijave na naš nasledni pohod, kjer bomo obiskali koči Staneta Kosca na Rašici in Mengeško kočo. Skupaj bo približno 4 do 5 ur hoje z vmesnimi postanki v kočah, ki pa bodo odvisni tudi od želja udeležencev. Kot ponavadi bodo prijavljeni udeleženci prejeli SMS z točnim časom odhoda in mestom pričetka poti – našim zbirališčem.

Dom Staneta akosca na Rašici

Planinski dom Staneta Kosca na Rašici


Bili smo na Lubniku

dsc00749 Kljub temu, da smo se prebudili v hladen zimski dan se nas je nekaj zbralo na dogovorjenem mestu, zopet pa so manjkali nekateri, ki se prijavljajo in jih potem ni in izumljajo nova opravičila ali pa še tega ne. Kljub namenu, da se odpeljemo do Škofje Loke z avtobusom, pa je glede na majhno število udeležencev Bojan predlagal, da bi šli kar s svojimi avtomobili in zato pri povratku nebi bilo potrebno čakati avtobusa, če se ob poti malo dlje zamudimo, saj vozi le vsaki dve uri. Tako smo se z dvemi vozili odpeljali v Škofjo Loko, kjer smo pustili vozila in od gradu pričeli korakati, po gazi proti Lubniku. Ob pomoči palic in smo lovili ravnotežje in kmalu dobili “delovno temperaturo”. dsc00751 Ko smo prispeli do prve razgledne točke in table z prikazanimi smermi vrhov, je žal  zaradi megle nismo mogli izkoristiti, saj je bila vidljivost slaba.  Nato smo se po dobre pol ure prvič malo zaustavili in preložili nekaj oblačil s teles v nahrbtnike in prvič poizkusili čajčke in dodatke. Po skoraj treh urah hoje in nekaj postankih za lovljenje sape in pitja čaja (ker ga je laže nositi v trbuhu kot v nahrbtniku) nam je uspelo priti do vrha. Tu smo najprej zamenjali oblačila, v katera se je prestavila tekočina, ki smo jo po poti zaužili. Nato pa nova porcija čaja za katero je poskrbel Novak,  malica (kot sem že zapisal imajo v zavetišču Lubnikar čudoviti zaseko s kruhom) dsc00768  Seveda pa smo tudi poizkusili borovničke, slivovko ali medico (kar je kdo želel), ki smo jo imeli s seboj, “da se ne prehladimo” ko smo tako “prišvicali” do vrha. Ugotovili smo tudi da je zelo koristno imeti tudi dereze na čevljih, saj na delih kjer je bilo poledenelo smo tisti, ki smo jih imeli hodili brez težav, ostali so se morali pa malo bolj potruditi samo s palicami. Hitro smo si povrnili moči in se odpravili nazaj v dolino. Nekateri so občasno poleg nog uprabljali tudi zadnjice za hitrejše premagovanje poti. Na koncu smo vsi zdravim in zadovolji prišli do Škofje Loke, kjer nam je razpoloženje popravila Sonja, sa je poskrbela, da smo v slaščičarni vsi dobili kremšnite, ki so se prav prilegle. Nato pa smo še odkorakali do avtomobilov in se odpeljali proti domu.

Posnetki v notranjosti so žal malo “zarošeni”, saj se je fotoaparat pričel “potiti”, ko smo se mi nehali.

Januarski pohod 9.1.2010 na Rožnik

Zbudili smo se v zimsko jutro z obilico novozapadlega snega. Pričela so “deževati” SMS sporočila in nekaj klicev z odpovedmi za udeležbo na današnjem pohodu. Kljub vsemu se nas je ob napovedani uri zbralo 8 najbolj vztrajnih, ki smo se odločili, da nam nekaj snega in snežink ne bo preprečilo današnjega pohoda. dsc00711

Ko smo krenili čez Tivoli proti Rožniku smo v bližini kopališča opazili čudovitega snežaka in se odločili, da si tukaj vzamemo trenutek za spominski posnetek. Nato smo nadaljevali pot proti Cankarjevemu vrhu, med tem pa so  nas izmenično ohlajale dežne kapljice in snežinke. Na poti smo srečali še nekaj zanesenjakov, med njimi je bilo celo nekaj tekačev, ki so nas prehiteli. Danes smo izbrali malo krajšo pot, kot v lanskem letu, a tega ni nihče opazil, ker se letošnjega pohoda lanski udeleženci niso udeležili. Na vrhu smo se pred spominsko ploščo Ivanu Cankarju postavili še za “gasilski” posnetek udeležencev, ki ga je naredil prijazen neznanec in se odpravili v gostilno, da se malo ogrejemo. Med pitjem kavic, čajčkov in kuhanega vinčka smo malo poklepetali se ogreli in osušili. Med našim počitkom pa so tudi padavine že ponehale . Odkorakali smo v smeri proti Rožni Dolini. In mimo Čada, nad študentskim naseljem proti izhodišču v Tivoliju. Od Rožne Doline dalje smo pričeli izgubljati udeležence, ki so izkoristili bližino doma in si skrajšali pot. Opazili smo tudi, da je sneženje v gozdu terjalo svoj davek in je teža snega podrla nekaj dreves, celo na parkirišču smo opazili polomljen bor, ki je padel v času našega pohoda.

Na koncu smo se razšli zadovoljni in odločeni, da se na nasklednjem pohodu ponovno srečamo. Spodaj pa si lahko ogledate še nekaj posnetkov z naše poti.