Šepet muz

Krajani Podgrada, ki leži vzhodno od Lubljane so veliki domoljubi.  V vasi so želeli imeti svojega  zgodovinskega junaka, ki naj bi jim pomenil simbol njihovega kraja. Postavili so obelisk, ki pa ni bil še dokončni izdelek. Po dolgotrajnem premisleku in dogovarjanju so se domenili, da bi na vrh obeliska postavili viteza Ostrovrhaja.

Ostrovrharji so bili plemiči, ki so pred stoletji živeli na Starem gradu, na katerega danes spominjajo le še kamniti ostanki ruševin. Eden izmed Ostrovrharjevih vitezov je padel kot mladi mož v boju za slovensko zemljo s Turki. Zato so ga sedanji tam živeči rodovi izbrali za svojega junaka.

Morala sem se seznaniti o načinu takratnega življenja, viteško opremo, upoštdevati zlati rez in proporce.

Najprej sem izrisala načrte in sicer viteza  z vseh štirih straneh ter figuro na podstavku.

Samo delo se je začelo z oblikovanjem žične skulpture, ki naj bi služila kot notranja opora kipu.

Ko je bila le – ta izdelana, sem jo z DAS – maso po plasteh oblikovala v človeško figuro, kateri sem kasneje dodajala viteško opremo. Na koncu sem oblikovala še posamezne detajle.

Počasi dobiva podobo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Končno izdelano kiparsko delo je sprejel livar, ki je naredil kalupe in kip vlil v bron.

Ostrovrharja so vaščani slavnostno sprejeli zvečer 26. aprila 2010.

Vendar zgodba o Ostrovrharju še ni končana.

Drugi vlitek je bil narejen v betonski masi, katerega je bilo potrebno še obdelati  in končno patinirati. Ta odlitek bo ostal meni.

 

Vitez Ostrovrhar pa je dobil svojo podobo tudi v slikarski tehniki.

Tudi moj vitez vlit v betonu je dobil končno svojo podobo. Seveda ga je bilo najprej potrebno očistiti odvečnega materiala, in zakrpati luknjice, ki so nastale kot posledica zračnih mehurčkov. Nato je bilo potrebno površino patinirati in zaščititi proti vremenskim neprilikam. Naredili smo drugačen podstavek, kot ga ima bronasti vitez in ga postavili v naravno okolje med zelenje pred mojo rojstno hišo.