Objave s ključno besedo Memi Bečirović

Košarka potrebuje Keka

Ma kaj te jaz vem!? Ravnokar sem ves nasršen prišel iz mariborske Dvorane Tabor kjer so ta vikend slovenski košarkarji igrali zadnji pripravljalni turnir pred svetovnim prvenstvom v Istambulu. Pravzaprav v Carigradu. Kaj igrali, lomili so ga kot hudič, ki ga je pravkar ”srat” pritisnilo, pa brezglavo drvi na stranišče, da ne bi kaj v hlače izpustil. S to razliko, da so naši pubeci delovali, kot da jim je kaj v hlače ”vujšlo”. Ne, res. Kakšna igra je to? Ok, če so včeraj proti Rusom še nekako delovali, kot da obvladajo, je danes proti Srbiji in predvsem v petek proti Novi Zelandiji vse skupaj dišalo na ”nimajo pojma”. Eh, stokrat sem si že rekel, da me takšne stvari ne smejo iztiriti, da je fantom potrebno dati priložnost, da se izkažejo, pa tudi selektorju pustiti, da dela v miru brez novinarskega cirkusa okoli sebe. A ne gre.

”Se te nisn neki frdamani idijot, pa da mi fsak sere kak če. Ki so te totega Bečirovića dali za selektora. Pa kaj so fsi prfuknjeni. Okej Boki, okej Dragič, še mlajši Dragič je dobro špilo. Slokar se bori, Jagoda tudi, samo je že malo zmatran od totih let, Klobučar in Zupan tak – tak, Vidmar se še uči, Brezec je nerodn ko moja 96 let stara oma, Lakovič pa fse kaj dobrega v 36 minutah naredi v zadnjih štirih zjebe. In to glih fsakič. Hasan se mi zdi da je skos posran, Udrih… o njem sploh nea vem kaj naj rečem, Sani pa je isti ko Lakovič. Ko da sta jebena enojajčna dvojčka. Joj, kaj pa šele šut. Ko da jim je kaki škilavi roke fkup centriro. In s tem naj tam v Istambuli kaj naredimo? Se se nam bo celi svet smejo. Doma bi rajši fstali, krampe v roke vzeli, pa par rovof skopali. Bi blo več koristi.”

Besede mojega prijatelja Jocota, ki pa skoraj ”držijo vodo”. Ekipa ne funkcionira homogeno. Kot klapa. Včasih se res zdi kot, da  se Memi na trenutke izgubi. In da niti slučajno pubeci ne igrajo ”za selektorja” kot takrat, ko jih je vodil Jure Zdovc. Takrat je bilo čutiti energijo. Ponos. Željo. Zdaj pa… Moti me tudi to… pravzaprav sem zaradi tega žalosten, da kljub svojemu velikemu potencialu tega nikdar ne izkoristimo do konca. Stare zamere se že predolgo vlečejo in razni lobiji že predolgo delujejo v škodo naše reprezentance. Verjetno bo tako tudi po tem svetovnem prvenstvu in samo upam lahko, da bo s tem enkrat konec. Tako malo kot nas je v naši državici (pa kljub temu delamo probleme veliki Rusiji, ki bo kmalu dobila kompleks ”Slovenija”), si ne moremo privoščiti, da ne bi igrali res vsi najboljši. Brata Lorbek, Beno Udrih, pa tudi svojeglavi Saša Vujačić in upokojeni Nesterović, da o poškodovanem Smodišu sploh ne izgubljam besed. Pa še kdo bi se našel. Škoda… škoda… škoda. Vse reprezentance bi lahko dobesedno ”nalomili”. Tudi Američane, pa naj se sliši še tako prevzetno. Ampak…

Hmmm, kljub vsemu bom čez slaba dva tedna iz vsega srca navijal in stiskal pesti za te naše fante. Za katere upam, da bodo dali vse od sebe in se junaško ter s srcem borili do zadnjega atoma moči. Takrat bom ponosen na njih. Tudi, če vse tekme izgubijo.

Parabasket 2010

Vsega lepega je enkrat konec. Tako je bilo tudi v nedeljo, 27.06.2010, ko se je zaključil tradicionalni, tokrat že 12. Mednarodni turnir košarke na vozičkih katerega Društvo paraplegikov severne Štajerske prireja v počastitev slovenskega državnega praznika Dneva državnosti. Čeprav 12. po vrsti je bil letošnji turnir za društvo nekakšna prelomnica  pri organiziranju tega dogodka. Predvsem zaradi novih ljudi, ki so se lotili organizacije. In ta je bila za prvič na izredno visokem nivoju. Res je, da bi lahko nekatere stvari bile narejene še bolje, kjer mislim predvsem na medijsko pokritost turnirja, vendar je bil odziv nastopajočih in ostalih gostov tako zelo pozitiven, da lahko mirne vesti pohvalim tako organizacijo, kot organizatorje turnirja.

Na turnirju je sodelovalo 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A so se za čim boljšo uvrstitev spopadle ekipe RBM Flink Stones iz Graza (Avstrija), KKI Broda iz Slavonskega Broda (Hrvaška), ter ekipa gostiteljev DPSŠ iz Maribora. V drugi skupini so tekmovale ekipe KIK Sane iz Sanskega Mosta in KIK Zmaja iz Gradačca (obe iz BIH), ter KK Stela iz Zagreba (Hrvaška). Za obe skupini so bili značilni presenetljivi rezultati, ki so samo tekmovanje naredili še toliko bolj zanimivo. Tako je o končni uvrstitvi v skupini B odločala koš razlika, ki je med prvim in tretjim znašala le štiri točke. Zares razburljiva in tesna odločitev. V skupini A sta ekipi DPSŠ in Flink Stones rutinirano opravili z ekipo Broda iz Sl. Broda, ter s tem napovedali izjemno medsebojno borbo. Le ta je zaključila sobotni del tekmovanja. Žal z zmago ekipe iz Avstrije.

V nedeljo ob 9.00 zjutraj se je tekmovanje ponovno začelo. Kljub občutku, da bo tekma med Brodom in Stelo le revijalnega pomena, se igralci Broda s tem niso strinjali. Hrabro so se upirali favorizirani Steli, izgubili le za štiri točke, ter tako na najlepši možni način napovedali razburljivo nedeljsko tekmovanje. In res. Med ekipama DPSŠ in Gradačcem, ki sta nastopili naslednji je potekala borba na vsakem centimetru igrišča. Polčas se je končal neodločeno 23:23. Drugi polčas je bolje pričela ekipa iz BIH. Čeprav so se domačini z vsemi silami trudili spreobrniti rezultat v svojo korist, jim kljub temu, da so za kratek čas celo povedli, to ni uspelo. Ekipa Gradačca je zmagala za pet točk.

Po tej izredno razburljivi in s strani gledalcev precej bučni tekmi, je organizator pripravil ekshibicijski dvoboj med igralkami košarke na vozičkih, Bambinami iz Sarajeva (BIH), ter ”Veterani” DPSŠ, ki so nekoč obvladovali to prelepo igro izpod obročev. Čeprav so nekoliko počasnejši kot pred leti, lahko brez zadržkov rečem, da jo obvladajo še danes. Veteranom sta na poti k zmagi pomagala tudi naša najmlajša igralca košarke na vozičkih Urban Iršič in Matej Mali. Nato je sledil veliki finale. Ki je bil na žalost vseh prisotnih še najmanj razburljiv, saj je izgledalo kot da so igralci iz ekipe Flink Stones iz Graza vso svojo moč in večji del sreče izčrpali v sobotni tekmi proti DPSŠ. Sana jih je v finalu dobesedno ”povozila”. Končni izid 28 : 63 za Sano pove vse. A kljub temu so oboji po zvoku sirene, ki je označila konec tekme, igrišče zapuščali nasmejani predvsem pa zadovoljni.

Za konec naj povem, da je turnir s svojim obiskom počastila županja občine Slovenska Bistrica ga. Irena Majcen, katera je tudi uradno odprla turnir. Da je ekipo iz Gradačca oba dni bodril g. Fadil Imširović, župan občine Gradačac, naš gost in prijatelj, kateri je izrazil svoje veliko navdušenje nad izvedbo turnirja. Da je otvoritev z harmoniko in Avsenikovo Golico ”začinil” Rok Žunko.1 Da smo se našemu bivšemu dolgoletnemu sodelavcu predvsem pa današnjemu dragemu prijatelju Emilu Kaiserju zahvalili za njegovo delo v DPSŠ in mu za ves vložen trud pri organizaciji prejšnjih turnirjev podarili sliko slikarke, ki riše z nogami, Angele Medved. Da so pri izvedbi sodelovali mnogi volonterji, donatorji in sponzorji brez katerih bi bila izvedba turnirja izredno težka in da sta nas v nedeljo s svojim obiskom počastila še predstavnik Zveze paraplegikov Slovenije Gregor Gračner ter selektor slovenske članske košarkarske reprezentance Memi Bečirović, ki sta ekipam tudi podelila pokale. S proglasitvijo najboljšega igralca turnirja Lulzima Osmanaja iz ekipe DPSŠ iz Maribora in z željo ekipam po varni poti domov, se je dvodnevni mednarodni turnir košarke na vozičkih z glasnim aplavzom vseh nastopajočih zaključil in na ta način organizatorje še dodatno vzpodbudil, da s turnirjem nadaljujejo tudi naslednje leto.

P.S.

Ker načne organizacija takšnega turnirja, kljub končnemu veselju in tudi ponosu, kar nekaj živcev, je zame glasba Ciganov ravno tista prava ”tabletka”, ki me drži pokonci. Dajmo danes razigrat svojo dušo z enim ciganskim hip, hopom. Hehe, sem bil še sam presenečen, ko sem ugotovil, da svojo glasbo prepletajo tudi s tem stilom. Pa nej slabo :)

Gipsy.cz – romano hip hop

  1. sin našega košarkarja Marjana – Abeta