Rad vozim… in rad potujem. Še rajši si kaj ogledam in se na svoje oči prepričam o trenutni situaciji. Povprašam po zgodovini ter se na kratko pomenim z kakšnim domačinom. Če ne druga, ga povprašam o vremenu. Jezik? Ni ovira Polomljeno angleško… malce manj polomljeno nemško… hrvaško… srbsko… predvsem pa slovensko. Brez heca Mi gre najbolje od rok… jezika. Pa seveda govorica rok. Mahanje, kriljenje, igra kretenj…, ki je podobna v vsem širnem svetu. Brez problema… le drugi dan se malo sprašuješ, od kod zdaj ta ”musklfiber”

No, Albanija. Priznam, malo je bilo nelagodja. Še pred kratkim zelo zaprta dežela o kateri se je marsikaj govorilo. Predvsem negativno. Kolikor sem videl tudi povsem neupravičeno. A kratek postanek vseeno ne izda vsega. Nekaj pa le. Mejni prehod trenutno v razsulu. Gradijo novega. Modernega. Policaji in cariniki prijazni, vendar se ne pustijo motiti. Čeprav sem bil v tistem trenutku edini ”gost” mejnega prehoda, je trajalo dobrih 15 minut da so me spustili v državo. Cesta asfaltirana. In ”posejana” z kravicami. Bližnja okolica pa z bunkerji. Zelo zanimiv kontrast.

Kravica in…

…bunker

Pa pustimo okolico in se preselimo v bližnje mestece Tušemišt, ki leži ob Ohridskem jezeru. Tudi tukaj se gredo turizem. Vsaj tisti, ki imajo hotele in prenočišča. Ceste pred hoteli so javne zatorej takšne kot skoraj povsod na Balkanu. Ne ravno v najboljši kondiciji in precej zabasane s pločevino in smetmi. Notranjost hotelov pa popolnoma nov svet. Se trudijo. Vse čisto, postrežba na nivoju, hitrost in prijaznost jim nista tuja. Skoraj se začneš počutiti kot doma Hja, za svojo kavo sem izbral hotel Millennium. Nov, modernega videza, lociran tik ob obali jezera. Ponuja čudovit razgled na samo jezero in okoliške hribe.

Turizem po albansko…

…hotel Millennium

Zamenjam par evrov v njihove leke (zbiram papirnati denar)… srk, srk, srk… in že drvim nazaj v Makedonijo. 15 minut na albanski meji, dodatnih 10 na makedonski… ja, spet sem edini… dokumente je pač potrebno natančno pregledati. Nikoli ne veš s kom imaš opravka Morda sem pa za nekoga iz Slovenije preveč črn Navkljub vsemu čakanju sem bil s svojo odločitvijo da obiščem Albanijo zelo zadovoljen. Pa še kava na drugi strani Ohridskega jezera je ”pasala”.

Kavica v Albaniji…

…in seveda račun

In ko sem se vozil proti Ohridu sem se spomnil filma ”Karaula”, katerega zgodba se odvija ravno na makedonsko-albanski meji, in njihovega poročnika Safeta, ki je ženi želel prikriti svojo spolno bolezen in tako odložiti odhod domov. Zato je svojemu vojaku-doktorju rekel: Dok ne izlječimo kurac, ratujemo s Albanijom.
Ja, take smo včasih imeli

In po dobri kavi ”paše” tudi dobra muzika…

Ternipe – Lina