Nogomet, nogomet, nogomet… Pa ga dajmo vsaj do jutri malo na stranski tir. Saj ne, da bi to hotel. Nogomet preprosto obožujem. A včasih je potrebno spregovoriti še o čem drugem kot samo o najvažnejši postranski stvari na svetu. Pssst, če mi žena prej ne bi stala za hrbtom, bi napisal najvažnejši stvari na svetu sploh, tako pa… . Jah, kompromisi… Tudi brez njih ne gre. Že zaradi samega miru v hiši. In daljinca v roki. Vsaj v času nogometnega prvenstva. Hehe.

Pa se dajmo danes spoznati z novim junakom sage ”Ciganska kri”. Rojenim v Belgiji. Kljub temu, da je človek že več kot 57 let v ”krtovi deželi”, ga veliko ljudi, obožuje še danes. Predvsem pa posnema pri igranju kitare. Na način, ki ga je izumil sam. Verjetno se to ne bi zgodilo, če ne bi vmes posegla teta nesreča, ki ga vsekakor ni ”šparala”. Ko je napolnil svojih ”sweet 18”, je v požaru, ki je zajel njegovo prikolico utrpel težke opekline. Zaradi njih je imel dlje časa paralizirano desno nogo, na levi roki pa sta mu skoraj popolnoma zgorela dva prsta. Kaj je to pomenilo za mladega kitarista, si lahko predstavljate sami. A brat mu je kupil novo kitaro. In za ”jaz buden” se je začela nova era. Sila uspešna. Naučil se je igrati s preostalimi tremi prsti in ”žgal” akorde kot še nihče pred njim. Cigarete pa tudi. Na ”malem milijonu” njegovih slik, ki jih najdete na spletu, je le kakšna kjer je brez ”čika” v ustih. A super dobre glasbe to ne moti, mar ne!? Osebno sem mnenja, da jo celo malo ”zazelha”. Ji da tisti pravi ”požar”

Da se ne ponavljam in kot zadnjič zapišem neke stvari pod točke, vam kar povem, da je ”jaz buden” prevod njegovega vzdevka v ciganščini in da čez 17 ur  Slovenija igra proti Angliji. Biti ali ne biti. Mi budni, bomo videli jutri.

P.S.

Ops, pa sem skoraj pozabil omeniti, da sem zadnjič predstavil bolgarskega boga, ki sliši na ime Hristo Stoičkov. ”Vžgimo” eno z bolgarskimi Cigani njemu v čast… in meni za dušo

Karandila & Maya – dželem, dželem