Arhiv: junij, 2010
Nisem jezen, niti razočaran. Samo žalosten. In v prsih nekaj boli. Zaradi naših nogometnih pubecov, ki že ves čas dokazujejo, da zna tudi koklja hudimano kljuniti. Kaj pomaga 40.000 registriranih klubov, če ne nadigra 30.000 registriranih igralcev. Kaj vsi silni milijoni dolarjev, če srce ne špila. Popolnoma nič. Srce je zmagovalec. Dokler bo tako, bodo tudi mali veliki in zaradi tega hodim po svetu z dvignjeno glavo.
Oto prepeva o toplih julijskih nočeh. Sam si zraven prepevam junijske noči, pa čeprav niso bile nič kaj tople. A so naši nogometaši poskrbeli, da so nas grele tudi drugače. Hvala jim za to.
Oto Pestner – tople julijske noči
Nogomet, nogomet, nogomet… Pa ga dajmo vsaj do jutri malo na stranski tir. Saj ne, da bi to hotel. Nogomet preprosto obožujem. A včasih je potrebno spregovoriti še o čem drugem kot samo o najvažnejši postranski stvari na svetu. Pssst, če mi žena prej ne bi stala za hrbtom, bi napisal najvažnejši stvari na svetu sploh, tako pa… 
. Jah, kompromisi… Tudi brez njih ne gre. Že zaradi samega miru v hiši. In daljinca v roki. Vsaj v času nogometnega prvenstva. Hehe.
Pa se dajmo danes spoznati z novim junakom sage ”Ciganska kri”. Rojenim v Belgiji. Kljub temu, da je človek že več kot 57 let v ”krtovi deželi”, ga veliko ljudi, obožuje še danes. Predvsem pa posnema pri igranju kitare. Na način, ki ga je izumil sam. Verjetno se to ne bi zgodilo, če ne bi vmes posegla teta nesreča, ki ga vsekakor ni ”šparala”. Ko je napolnil svojih ”sweet 18”, je v požaru, ki je zajel njegovo prikolico utrpel težke opekline. Zaradi njih je imel dlje časa paralizirano desno nogo, na levi roki pa sta mu skoraj popolnoma zgorela dva prsta. Kaj je to pomenilo za mladega kitarista, si lahko predstavljate sami. A brat mu je kupil novo kitaro. In za ”jaz buden” se je začela nova era. Sila uspešna. Naučil se je igrati s preostalimi tremi prsti in ”žgal” akorde kot še nihče pred njim. Cigarete pa tudi. Na ”malem milijonu” njegovih slik, ki jih najdete na spletu, je le kakšna kjer je brez ”čika” v ustih. A super dobre glasbe to ne moti, mar ne!? Osebno sem mnenja, da jo celo malo ”zazelha”. Ji da tisti pravi ”požar”
Da se ne ponavljam in kot zadnjič zapišem neke stvari pod točke, vam kar povem, da je ”jaz buden” prevod njegovega vzdevka v ciganščini in da čez 17 ur Slovenija igra proti Angliji. Biti ali ne biti. Mi budni, bomo videli jutri.
P.S.
Ops, pa sem skoraj pozabil omeniti, da sem zadnjič predstavil bolgarskega boga, ki sliši na ime Hristo Stoičkov. ”Vžgimo” eno z bolgarskimi Cigani njemu v čast… in meni za dušo
Karandila & Maya – dželem, dželem
Če vam bom rekel, da so to nogometaši Rome, boste verjetno najprej pomislili, da mi je petkova adrenalinska nogometna tekma (SLO-ZDA) popolnoma ”popapala” možgane. Najbrž boste nekateri skušali zavrteti številko zavoda za duševno in živčno bolne v Hrastovcu (saj veste… tam kjer je tisti lepi beli grad 
), ko vam bom rekel, da so zelo podobni španskemu Athletic Bilbau. In ko bom povedal, da gre za nogometni klub, ki deluje v Sloveniji, me boste v mislih najbrž v ”belem jopiču že trpali v avto”. A če želite izvedeti kdo ali kaj sploh je ta špansko-italijansko-slovenski klub, me pustite, da razložim.
Zakaj Athletic Bilbao? Ker podobno kot v njihovem klubu tudi v tem igrajo samo doma vzgojeni igralci. Pri njih sami Baski, tu vsi po vrsti Cigani. Na kar so izjemno ponosni. Zakaj Roma? Ker se pač tako imenujejo. NK Roma – klub 1. Medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Prekmurski rdeči vragi – zaradi barve dresov. Pravzaprav skoraj fluorescentno rdeči. Barva za katero sami pravijo, da je bolj živa in da jim bolj paše. Ker so pač sami malo bolj črni 
.
In tako se Baranje, Cenerji, Horvati in tu pa tam kakšen Pestner z vso svojo cigansko pesniško dušo kot virtuozi travnatih površin, trudijo ”postaviti” svojo vas s 500 in še nekaj dušami – na zemljevid Slovenije. In jim kar uspeva je treba priznati. Sem že v marsikateri gostilni, kjer seveda ne manjka nogometnih strokovnjakov, slišal govoriti o njih. V pozitivnem smislu. Čestitam.
Pridrvi Cigan v prodajalno in se zadere prodajalcu: Glej, da mi ne prodaš loto listka številka 46!
Ok, ga bom shranil – reče prodajalec. Čez pet minut Cigan ponovno pridrvi v prodajalno in spet reče prodajalcu: Čuj, da ne boš slučajno loto listka številka 46 prodal!
Brez skrbi, sem ga že dal na stran – odgovori prodajalec.
Čez pol ure pride Cigan še tretjič v prodajalno, ter kupi shranjeni loto listek številka 46. Vsi v prodajalni ga samo začudeno, še bolj pa sumljivo gledajo. Naslednji dan, po žrebanju listkov, je točna kombinacija ravno ta na listku številka 46 in Cigan dobi 10 milijonov evrov. Čez čas pride Cigan v prodajalno z ”ganc” novim mercedesom.
Pa ga vpraša prodajalec: Čuj, kak si te vedo da bo ravno toti listek številka 46 praviln?
Jah – pravi Cigan – sem noč pred tem sanjal 7 belih konjev…
In? – vprašajo vsi, ki so tisti trenutek bili v prodajalni.
No, noč pred tem sem pa 7 črnih konjev sanjal…
Ja, in? – spet vprašajo vsi.
Ja nič, potem sem pa to jaz lepo pomnožil…
Pri včerajšnjem remiju Slovenije z ZDA, sem podoživljal tekmo Slovenije z Jugoslavijo na EP v Belgiji. Takrat sem bil tam. Na licu mesta. In skakanje, veselje, navijanje, kričanje, smeh pri rezultatu 3:0, je na koncu pridobilo malce grenak priokus pri končnem rezultatu 3:3. Še najbolj mi je pri ”spiranju” tiste grenkobe pomagala glasba. Naj bo tudi tokrat tako… In še vedno velja: Slovenijaaaa, gre naprej!
Ciganos d’Ouro – esa que bailara
Kako ste in kaj počnete? Vprašanje iz naslova, ki se zadnje dneve sliši skoraj neumno. Vsaj pri moških. ”Kaj, kak sn? Kaj, kaj delam? Fucbal zijam, ne. Pa ahtam, da mi baba pilota nea mazne. Ampak jutri grem v gostilno gleat tekmo. Je gazda reko, da bo krala živali nabavo. Svijo! Huhuhuhu. Pol pa samo, da še naši zmagajo. Te pa tak veš. Stari, čaga. Stara bo popizla. To že itak zaj pizdi. Ampak ker še naši špilajo, se še te nekak obvladuje…”
Maribor, nogometno mesto. To že vsi predstavniki ptičje družine čivkajo. Odkar pa se je začelo žogobrcarsko prvenstvo, se zdi, da s(m)o moški v mestu popolnoma znoreli. Seks v mestu – po moško. Me vse skupaj spomni na tisti vic, ko sinek vpraša mamico: mami zakaj sem jaz črn, ti pa bela. Pa mu mamica odgovori: sinek, bodi zadovoljen, da je tako. Kakšna čaga je bila, je še sreča, da ne lajaš .
A lajanje ni nič v primerjavi z tuljenjem in zavijanjem adrenalinskega krdela alfa samcev ob golu Slovenije proti Alžiriji. Ob tej sliki se kar malo bojim jutrišnjega druženja ob ogledu tekme z ZDA. Še posebej, če bodo naši zabili gol. Potem pride do drugega efekta, ki me skrbi še bolj kot živalsko tuljenje. Moški takrat pozabijo, da so moški. Zarosi se oko. Srce se razneži. In kar naenkrat je vse preveč objemanja. Ujj… Se bom jaz kar pujčeka bolj držal
In če povem po pravici, o tem sploh nisem mislil pisati. Pač pa o NK Roma. O fantih z zgornje fotke. Pa nič zato. Pridejo jutri na vrsto. Danes me je to preveč žulilo, da ne bi napisal. Adrenalin je že zdavnaj zamenjal kri v mojem telesu. Slovenijaaaa, gre naprej!!!
Ker se že vse giblje v ritmu nogometnega prvenstva, bom tudi jaz nadaljeval s tem plesom. Z novim nogometnim genijem. Še eno legendo ciganske krvi, ki so ga v njegovi domovini klicali Kamata. Po naše Bodalo. In res je bil pravo bodalo in rezilo nasprotnikovih golov in mrež. Vse do leta 2003, ko je kariero igralca zamenjal za veliko manj uspešno kariero trenerja.
Kot nogometaš je največ tekem odigral za špansko Barcelono. 213 krat je oblekel dres katalonskega velikana in v tem času zabil 109 golov. V svoji domovini, za katero je zbral 83 nastopov in dal 37 zadetkov, je bil kar 5 krat izbran za najboljšega nogometaša leta. Čaščen pa ni bil le doma. Navkljub temu, da je bil prgast, jeznorit, svojeglav in z zelo težkim karakterjem.
Nesramni genij, ki je leta 1989 dobil ”zlato kopačko” za najboljšega ”golgeterja” v Evropi, je bil poznan in spoštovan po vsem svetu. V najboljših časih so novinarji o njem pisali, da ga branilci lahko zaustavijo le s pištolo. Na nogometnem SP leta 1994 v ZDA, je postal še najboljši strelec nogometnega prvenstva. A na prestolu je imel družbo. Rusa Olega Salenka. Ni ga jezilo. Še manj motilo. Že pri osvojitvi naslednje titule in to še istega leta, je na vrhu kraljeval popolnoma sam. Kot najboljši igralec Evrope.
P.S.
1. Na sliki zgoraj – kopačke, s katerimi je zabil svoj 100-ti gol za FC Barcelono.
2. Prgast – po SSKJ pomeni neprijeten, zoprn.
3. V prejšnjem prispevku ”Ciganska kri” sem predstavil – Yul Brynnerja.
4. Še 3 dni do druge tekme Slovenije na SP v JAR.
Nalagam ...
ZaROMpotali so